Kaj je PCOS?
Sindrom policističnih jajčnikov ali PCOS (policistični ovarijski sindrom) je pogost vzrok za težave z zanositvijo. Imenujejo ga tudi Stein-Leventhalov sindrom ali hiperandrogena kronična anovulacija (izostajanje menstruacije pri ženskah v rodni dobi). Natančnega vzroka PCOS ne poznamo, a razvije se zaradi posebnih hormonskih ali zapletenih presnovnih motenj. Večinoma je povezan z odpornostjo proti inzulinu (inzulinska rezistenca).
Kaj je značilno za PCOS? V jajčnikih nastaja preveč androgenih (moških) hormonov, to pa prizadene ovulacijo. Folikli v menstruacijskem ciklusu ne delujejo pravilno. V jajčnikih nastajajo ciste, oociti ne dozorijo, zaradi zadebeljene stene jajčnikov pa se jajčne celice ne morejo sprostiti iz foliklov in dejanske ovulacije ni. Posledice so motnje menstruacijskega ciklusa, izostanek ovulacije in navsezadnje neplodnost.
Verjetnost za nastanek PCOS je večja pri ženskah, ki imajo bližnje sorodnice s to motnjo1.
1Franks, S.; Gharani, N.; Waterworth, D.; Batty, S.; White, D.; Williamson, R.; McCarthy, M. (1997): The genetic basis of polycystic ovary syndrome. In Hum Reprod 12 (12), pp. 2641–2648. DOI: 10.1093/humrep/12.12.2641.
Je PCOS mogoče zdraviti?
Žal sindroma policističnih jajčnikov danes ni mogoče ozdraviti, toda z ustreznimi ukrepi je mogoče zmanjšati ali odpraviti simptome. Namen zdravljenja je obvladati odpornost proti inzulinu, odpraviti učinke moških spolnih hormonov in spodbuditi sproščanje foliklov in ovulacijo ter tako izboljšati plodnost.
Simptomi
Možni simptomi PCOS:
•zmanjšana plodnost – težave z zanositvijo
•neredne menstruacije ali izostanek menstruacij
• neredne ovulacije ali izostanek ovulacij
(kliknite sem za informacije o TEŽAVAH S PLODNOSTJO IN CIKLUSI)
•zvišana koncentracija inzulina v krvi
•odpornost proti inzulinu
•cistični ali povečani jajčniki (to ugotovi ginekolog)
Drugi simptomi:
- •težave s telesno težo – prekomerna teža, hitro pridobivanje teže, težavno hujšanje
- •težave s kožo – mastna koža, akne
- •neželena poraščenost na obrazu ali po telesu (hirsutizem), izpadanje las
- •visok krvni tlak
Postavitev diagnoze
Za diagnosticiranje PCOS ni specifične preiskave. Zdravniku lahko vprašanja o menstruacijah, spremembi telesne teže, spremembah las in kože, družinski zdravstveni zgodovini, včasih tudi celoten telesni (klinični) pregled in laboratorijske preiskave pomagajo postaviti diagnozo PCOS ter hkrati izključiti druge vzroke. Simptomi so zapleteni, za postavitev natančne diagnoze je treba pregledati kri, opraviti preiskave hormonov in ginekološki pregled z ultrazvokom.
Opredelitev PCOS temelji na tako imenovanih Rotterdamskih kriterijih.1 Diagnozo je mogoče postaviti, če sta prisotna najmanj dva od naslednjih treh simptomov:
1. Neredne menstruacije ali izostanek menstruacij – to pomeni, da jajčniki jajčnih celic ne sproščajo redno (neredne ovulacije).
2. Klinična preiskava in/ali laboratorijske preiskave krvi – meritev koncentracije androgenih hormonov (moški spolni hormoni, npr. testosteron), znaki prekomerne telesne teže, presejalno testiranje za sladkorno bolezen in zvišana raven holesterola.
3. Z ultrazvokom potrjen PCOS – preiskava z ultrazvokom lahko pokaže, ali imate v jajčnikih številne ciste (policistični jajčniki). To so nezadostno razviti folikli, v katerih se razvijejo jajčne celice.
1Revised 2003 consensus on diagnostic criteria and long‐term health risks related to polycystic ovary syndrome (PCOS) (2004). In Hum Reprod 19 (1), pp. 41–47. Available online at https://academic.oup.com/humrep/article-pdf/19/1/41/2026052/deh098.pdf.
Odpornost proti inzulinu
inzulin je hormon, ki nastaja v trebušni slinavki. Je glavni anabolični hormon v telesu. Uravnava presnovo ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, ker pospešuje zlasti absorpcijo glukoze (sladkorja) iz krvi v celice jeter, maščobnega tkiva in skeletnih mišic. Deluje predvsem na jetrne in mišične celice ter povzroči, da se iz krvi absorbira glukoza, ki jo celice uporabijo za pridobivanje energije ali jo pretvorijo v dolgoročne energijske zaloge
Odpornost proti inzulinu ima približno 65 odstotkov1 bolnic s PCOS. Ta odpornost pomeni, da se telo na inzulin ne odzove ustrezno hitro. Zaradi upočasnjenega odziva je potrebnega vse več in več inzulina za vstop glukoze v telesna tkiva, to pa navsezadnje spremeni način, kako telo ravna s sladkorjem. Stalno visoka koncentracija glukoze v krvi lahko vodi v sladkorno bolezen. inzulin tudi spodbuja apetit; to je morda razlog, da si številne ženske s PCOS pogosto silno želijo sladkarij in druge z ogljikovimi hidrati bogate hrane. Verjetno je zvišana koncentracija inzulina tudi dejavnik, ki pripomore k vnetju in drugim presnovnim zapletom, povezanim s PCOS.
V telesu žensk s PCOS, ki imajo preveč inzulina, lahko nastaja tudi preveč testosterona. Zvišana koncentracija inzulina in testosterona morda prav tako preprečuje normalen razvoj foliklov v jajčnikih in številni folikli se ne razvijejo povsem. Zato se pojavijo težave z ovulacijo in tako ima veliko žensk težave z menstruacijo, zmanjšano plodnostjo in simptome, kot sta prekomerna rast dlak in izpadanje las.
1 DeUgarte, Catherine Marin; Bartolucci, Alfred A.; Azziz, Ricardo (2005): Prevalence of inzulin resistance in the polycystic ovary syndrome using the homeostasis model assessment. In Fertility and Sterility 83 (5), pp. 1454–1460. DOI: 10.1016/j.fertnstert.2004.11.070.
2Artini, Paolo; Di M Berardino, O.; Papini, F.; Genazzani, Alessandro; Simi, G.; Ruggiero, M.; Cela, Vito (2013): Endocrine and clinical effects of Myo-Inositol administration in polycystic ovary syndrome. A randomized study. In Gynecological endocrinology : the official journal of the International Society of Gynecological Endocrinology 29. DOI: 10.3109/09513590.2012.743020.Kvaliteta je zagotovljena do datuma označenega na embalaži.